800-letnica prve pisne omembe Sodražice

NAŠIH 800  – NE LE SPOMIN TRPKOSTI VČERAJŠNJEGA DNE, NE V SENCI DANAŠNJE BOLEZNI, AMPAK V LUČI UPANJA NA BOLJŠI JUTRI

Besede župana mag. Blaža Milavca ob 800 letnici prve pisne omembe Sodražice, Vinic in Ribnice

Spoštovane občanke, cenjeni občani!

In nomine Dei Aeterni amen. Nos Engelbertus de Owersperch dedimus in fevdvm Stoidrasicz villam qve iacet in Weinicz scilicet in dominio nostro Rewenicz[1]… Tako približno se začenja besedilo z listine iz davnega 7. aprila 1220. Na ta dan je bila namreč datirana listina, ki jo je podpisal in zapečatil Engelbert Turjaški, eden vidnejših predstavnikov starega rodu turjaških grofov. Listina, ki je še vedno ohranjena v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, je najstarejši ohranjeni dokument, v katerem je omenjena Sodražica, z njo pa tudi Vinice in Ribnica. Seveda Sodražica nima le 800 let, je bistveno starejša, posredno je v nekih drugih zapisih skupaj z Ribnico omenjena že vsaj 140 let prej. A vendar, listina s turjaškega gradu izpred 800 let predstavlja najstarejši neposredni zapis, ki je še ohranjen. Zaradi tega je 7. april 1220 za Sodražico pomemben zgodovinski mejnik. Najbrž ne toliko zaradi vsebine listine, ki opisuje izročitev Sodražice in Vinic v fevd bratom iz Loža, ampak zaradi orisa zgodovinskega ozadja takratnega življenja vladajoče gosposke in funkcioniranja fevdalnega sistema. Hkrati ta zgodovinski mejnik izkazuje umeščenost naših krajev v širši lokalni geopolitični in družbeni okvir, poseljenost in razvitost območja ter vrednost oz. mesto Sodražice znotraj takratne fevdalne ureditve. Predvsem pa dokument nedvoumno dokazuje obstoj že razvitega naselja s tem imenom, kar izpričuje starodavnost Sodražice in območja znotraj širšega časovnega okvirja. Sodražica in Sodražani torej nismo od včeraj, smo namreč že dolgo tukaj. Že dolgo časa obdelujemo ta prostor, ga sooblikujemo in preoblikujemo, kakor nas nasprotno prostor in okolje zaznamuje in preveva.

Visoki jubilej ni le obeležitev nekega davnega dne. Je premislek in sprehod čez celotno zgodovinsko obdobje, dogajanja in življenje vseh generacij do današnjih dni. To je čas malih vojn med malimi fevdalci (spopadi med Turjačani in Ortenburžani), potem čas turških vpadov in bojev med protestanti in katoličani (reformacija in protireformacija), čas francoske okupacije (ilirske province) do prve in predvsem druge svetovne vojne in na koncu do osamosvojitve Slovenije in znotraj nje ponovno osamosvojene občine. Poleg navedenih mejnikov je to čas številnih tegob in stisk ljudi: lakote in garaško delo, boj s smrtonosnimi boleznimi (kuga), do žrtev vojn dvajsetega stoletja ter trpljenja ljudi in nikoli dokončanih prizadevanj za boljši svet. To dolgo zgodovinsko obdobje je v nekem delu bolje, v drugem delu manj dobro poznano, raziskano in dokumentirano. A kot celoto imamo vendarle lahko določen vpogled in pregled posameznih obdobij in dobe kot celote, da lahko vidimo razvoj in življenje ljudi in skupnosti pri nas. Zato je ta jubilej pomemben tudi za vrednotenje celotnega časa v luči sodobnega ali bolje novodobnega razmišljanja in dojemanja sveta oz. zgodovine.

Občina Sodražica se zaveda pomena zgodovine in njenega poznavanja oz. zavedanja ter dolga do preteklih rodov in sedaj živečih. Zato je načrtovala v sodelovanju z različnimi relevantnimi akterji (osnovna šola in vrtec, društva, druge javne ustanove itd) primerno obeležitev jubileja skozi različne dogodke in prireditve ter še bolj preko knjige Sodraških 800 in dokumentarnega filma o Sodražici. Za 7. april smo načrtovali skupaj s šolo in vrtcem enega od osrednjih dogodkov praznovanja 800 letnice prve pisne omembe Sodražice, z odkritjem obeležja in zasaditvijo drevoreda. Žal se danes ta načrt spreminja in prilagaja. Ker smo v času hude epidemije, ki ni zajela le nas, ampak skoraj celotno zemeljsko kroglo, moramo tem okoliščinam prilagoditi tudi jubilejni program. Danes žal ni v ospredju praznovanje in slavljenje. Danes imamo pred seboj resna vprašanja o zdravju ljudi in ukrepe za zajezitev širjenja virusa covid 19. Pred nas se že postavlja reševanje gospodarskih in socialnih težav, ki so že tu ali šele prihajajo. Zdaj moramo imeti pred očmi najprej zdravje, potem tudi gmotni položaj in socialno ter ekonomsko preživetje naših ljudi.

Dandanes se, ali se tega zavedamo ali ne, ponovno piše zgodovina. Leto 2020 tako za nas ni le jubilejno leto v spomin minulih časov, dob in ljudi, ampak se piše kot leto težke preizkušnje. Žal še ne poznamo zaključka in vseh posledic te zgodbe. Ni nam dano že sedaj vedeti, a upam, da ne bo to leto omenjeno v nekoč napisanih knjigah kot zelo črno leto. Zagotovo pa ne bo marsikaj načrtovanega izvedenega tako kot je bilo zamišljeno. A vseeno je prav, da kljub težkim časom, ohranimo občutek za svojo zgodovino in dediščino. Obletnica 800 let od prve pisne omembe Sodražice v teh trenutkih res ni in ne more biti najpomembnejša zadeva, je pa pomembna za zavest in pripadnost domači skupnosti in zavedanju njenih korenin za danes in še bolj za jutrišnji dan. Pomembna je, da se zavedamo, da so v zgodovini bili že taki ali verjetno še bolj težki in kruti časi, ki so naše prednike doleteli bistveno manj pripravljene brez sodobnega znanja in vedenja, komunikacij in druge tehnične in organizacijske podpore. A so kot skupnost preživeli, ker so znali v ključnih trenutkih stopiti skupaj. To naj bo glavni poudarek, ne le kot spomin, ampak kot upanje in pogum za dobro voljo vseh nas, ki se tako ali drugače spopadamo z izzivi današnjega dne, predvsem s korona virusom in posledicami te kuge.

Praznovanje visokega jubileja je navzven res zamrznila senca korona virusa, a ga v luči zgodovinskega spomina, vedenja in zavesti lahko praznujemo, sicer drugače, a z upanjem na boljši, bolj zdrav in čist ter bolj miren in vesel, predvsem pa na temelju medsebojnega spoštovanja in sodelovanja temelječ jutrišnji dan.

[1] V imenu večnega Boga amen. Mi Engelbert Turjaški podarjamo v fevd vas Sodražico, ki leži pri Vinicah v našem ribniškem gospostvu…